Začasne in krožne migracijeTEMPORARY AND CIRCULAR MIGRATION: EMPIRICAL EVIDENCE, CURRENT POLICY PRACTICE AND FUTURE OPTIONS IN SLOVENIA Nosilec projekta: Felicita Medved Rezultati projekta: Medved, Felicita: Začasne in krožne migracije. Inštitut Novum, Ljubljana, oktober 2010. Pisni izvod v slovenskem jeziku, 39 str. Medved, Felicita: Temporary and Circular Migration: Empirical Evidence, Current Policy Practice and Future Options in Slovenia, The Novum Institute: Ljubljana, October 2010. Written copy in English, 40 pp.
Osnovni cilj te študije je v njenem prispevku k razumevanju lastnosti začasne migracije delovne sile in krožnih oziroma ponavljajočih se selitvenih vzorcev državljanov tretjih držav v Slovenijo. Začasne in krožne migracije vključujejo več kategorij migrantov, med temi okvirne kategorije predstavljajo državljani tretjih držav, ki se začasno preselijo v Slovenijo za namene kratkoročne zaposlitve, sezonskega dela, študija ali raziskovanja ter migranti, ki prebivajo v Sloveniji in se začasno gibljejo v svoje države izvora. Cilj študije je podati tudi opredelitve in konceptualizacije začasne in krožne oz. ponavljajoče se migracije delavcev migrantov kakor tudi merila in pogoje za vstop, delo in bivanje v Sloveniji. Nadaljnji cilj študije je podati pregled in analizo obstoječih statističnih podatkov ter empiričnih dokazov za krožne in začasne migracije ter preveriti možne pristope za merjenje in/ali oceno o tem, ali migracije postajajo po svojem značaju vse bolj krožne in začasne in če je temu tako, v kolikšnem obsegu. Študija poskuša analizirati tudi politične preference, prepričanja in pojmovanja oblikovalcev politike, raziskovalcev in drugih zainteresiranih deležnikov o začasnih in krožnih migracijah. Ambicija študije je v tem, da oblikovalce politike in nosilce odločanja spodbudi k sprožitvi novih politik.
Napiši komentar (0 Komentarjev)
Migracije kot odgovor na pomanjkanje delovne sile na slovenskem trgu delaSATISFYING LABOUR DEMAND THROUGH MIGRATION IN SLOVENIA Cestno prometna varnost - avstralski pristop in praksaSlovenija se je v poročilu EURORAP-a, ki je v svoji oceni 23 evropskih držav, uvrstila na predzadnje 22 mesto. Veliko besed je že bilo izrečenih in napisanih o naših vozniških sposobnostih in z tem povezano tematiko in problematiko varnosti v cestnem prometu. Tujih, uspešnih pristopov nekako ne upoštevamo, vendar bi jih včasih morali. Prav v ta namen je pripravljena sledeča predstavitev avstralskega pristopa problematiki, ki v motoriziranem svetu postaja vedno bolj pereča. Ne glede na zastavljene cilje »nič cestno prometnih žrtev« in navideznemu upadu žrtev na naših cestah, pa je število nesreč še vedno veliko družbeno breme. To breme je tako ekonomsko, kot seveda tudi čustveno. Izboljšave v svetu motoriziranega prometa – to je vozil in cestno prometne infrastrukture so pripomogle, da prihaja do nekega (včasih navidezno zaslepujočega se) znižanja nesreč na vseh cestah, tudi slovenskih. Ostal je samo zadnji člen v tej verigi, ki je v RS obravnavan dokaj slabo in neučinkovito, predvsem pa razdrobljeno. Avstralski pristop in praksa nam lahko služita kot vzor tudi pri ustvarjanju zakonodaje na tem področju in reševanju problematike same.
|
Predlog za spremembo oblikovanja slovenske vladeV parlamentarnih državah je pri oblikovanju vlade najpogostejša ureditev, po kateri šef države (predsednik republike ali monarh) imenuje predsednika vlade in nato na njegov predlog še ministre (Italija, Avstrija, Češka republika, Irska, Portugalska, Velika Britanija, Belgija). V nekaterih izmed teh držav (Italija, Češka republika) mora tako oblikovana vlada v določenem roku dobiti v parlamentu zaupnico. Pogosta je tudi ureditev, po kateri parlament na predlog šefa države (na Švedskem pa na predlog predsednika parlamenta) izvoli predsednika vlade (Nemčija, Finska, Madžarska), nato pa predsednik vlade sam (Švedska) ali na njegov predlog šef države (Nemčija, Finska, Madžarska) imenuje ministre. Prihodnost slovenščine – govor in jezik med diktatorji jezika in resničnim življenjemSlovenski jezik je pogosto v slovenski, tudi strokovni, javnosti obravnavan kot neprecenljiva vrednota, ki jo je potrebno spoštovati, negovati in jo varovati. Žal pogosto tovrstna skrb pripelje predvsem do nerazumevanja raznolikosti jezikovnih zvrsti, omejevanja sporočanja in dopovedovanja govorcem, da nečesa ne znajo dovolj dobro. V pričujočem članku polemiziramo z aktualnim nazorom o slovenskem govorjenem jeziku v javnosti tako v medijskem kot znanstvenem prostoru. Predvsem pa ponujamo rešitev, ki je preprosta - govor(jenje) in raziskovanje govora. |




